Bertone Pickster

Pogumni pa so, tile Bertonejevi fantje! Takoj po tistem, ko so svoj osupljivi Pickster pripeljali z letošnjega ženevskega salona, so me poklicali in vprašali, če bi hotel voziti najdognanejši prototip tega vozila in spoznati, kako v resnici deluje. Če berete te vrstice, potem veste, kako sem se odločil.

Šel sem torej v Caprie, na pol poti med Torinom in Suso, tja, kjer je Bertone doma. Že ko sem odprl Picksterjeva vrata, sem bil navdušen: prostornost, svetlost, v trendu »manj je več«, ki se uveljavlja tudi pri oblikovanju notranjosti. Merilniki so razvrščeni v velike displaye, volanski obroč je skoraj pravokoten, a z dovolj zaobljenimi vogali, da je rokam lepo ustrežljiv, celotna notranjost pa je napolnjena z mrežicami in predali, namenjenimi vsem tistim drobnarijami, ki se ponavadi znajdejo v avtomobilu. Grafiko in barve notranjosti predstavljata večidel svetlo modro usnje in anodiziran aluminij. Nevsakdanja sta tudi sedeža: z razcepljenima sedalnima površinama ter z gumboma, za naslonjali, ki ju je moč sprožiti po višini in vzdolžno ter tako ponuditi telesoma najugodnejši legi. Zamisel je preprosta, rahlo spektakularna in - deluje!

Pickster sem pognal po običajni cesti in vznemiril mimoidoče, sam pa sem bil, sprva, malce razočaran. Pričakoval sem več moči in več hitrosti. Mislil sem namreč, da je v Pic-ksterju visokozmogljivi 3,2-litr-ski šestvaljnik, sposojen pri Be-emvejevem M Roadster ju, kajti tako so pri Bertoneju tudi oznanjali.

Zdaj sem spoznal, da so zmogljivosti sicer zgledne, ravno izjemne pa ne.

Saj ne, da bi bil Pickster umirjen avtomobil! Sploh ne! V resnici je to zelo odločno vozilo, zasnovano in izdelano v samo 141 dneh. Ampak za zdaj je v njem »zgolj« 2.8-litrski vrstni šestvaljnik iz novega BMW 5 touringa, ki zmore »samo« 193 KM. Ostali del vozila pa je spretna kombinacija različne opreme, poslane iz Nemčije, ter štirih 20-colskih platišč iz lahke kovine, namenjenih inovativnim Michelinovim gumam (PAX sistem) ter njihovi novi tehnologiji (PAV). Hvala bogu (in Michelinu), da Pickster ne potrebuje rezervnega kolesa in da se vozniku ni bati, da bi moral kolesa na poti menjavati. Vsako od prednjih koles ima 700-milimetrski premer in 235 milimetrov širine, zadnji kolesi pa sta še večji (premer 730 mm, širina 255 mm).

Ne vprašujte, koliko ta kolesa tehtajo! Tisti, ki so jih natikali na avtomobil, vedo reči, da so obupno težka. Navsezadnje so sofosticirana platišča izdelali iz zajetne količine aluminija.

In tudi zato sem prepričan, da bi bil Pickster veliko zabavnejši za vožnjo, če bi ga poganjal močnejši motor. Pri Berto-neju zagotavljajo, da bodo kmalu storili, kar so obljubljali.

Karoserija je, jasno, Bertonejev izdelek. Zanjo so uporabili jeklo in aluminij (za čvrste dele) ter plastične materiale za »kožo«, vrata in motorni pokrov. Pravijo, da se niso posvečali teži vozila. Za zdaj. Ampak, če bi ga kdo naročil, bi mu pri Bertoneju izdelali Pickster v lažji različici, ne da bi s tem okrnili njegove lastnosti.

Sicer pa se Pickster lepo obnaša na navadnih cestah, pa tudi na avtomobilski cesti, kakršna je tista proti Frejusu in Franciji. Merilnik hitrosti je kazal približno 130 kilometrov na uro; to ni bila ravno velika hitrost, je bila pa skladna s predpisi. Vožnja je bila udobna, prijetno tiha, menjalnik je odličen, kolesne obese se nagibajo k trdoti, kar je pri takšnem avtu tudi pričakovati. Vozilo je zelo stabilno, saj je zasnovano za hitrosti nad 200 kilometrov na uro, težišče je dovolj pri tleh, karoserija je čvrsta in kolesa so tudi izza volana silna. Upoštevaje tudi moč in navor, ki ju bo kmalu še več, ter pretikanje in delo z volanom je moč govoriti le pohvalno in kar predstavljam si, kako lepo bi bilo s tem avtomobilom voziti od Obale do Obale. Ne le v Italiji, tudi v ZDA!

Saj je ta, zelo eksotični Pickster odraz dolgoletne ameriške naklonjenosti poltovornjakom različnih oblik in velikosti. Zdaj pa malo kombinirajte: BMW je lani podpisal s Carrozzeria Ber-tone inženiring in proizvodnjo njihovega dvokolesnika Cl. Hkrati se iz ZDA in BMW izci-mijo Z3, M Roadster in Z5. Če vse lepo zložite, kaj neki bi torej manjkalo v Ameriki zgrajenemu M Pick-upu?

Sprva se vam zamisel morebiti ne bo zdela posrečena. Toda, če veste, da so pick-upi v Ameriki najbolje prodajani avtomobili, stvar že ne more biti iz trte zvita. Vse močnejši, večji in luksuznejši poltovornjaki so vedno pogostejši tekmeci tudi konvencionalnim terencem 4x4.

Bertone je torej zgolj prisluhnil trendu.

Po tej strani je Pickster resničen »sanjski avtomobil«, sanjski v tem smislu, da se sanje utegnejo uresničiti. Kajti doslej so italijanski oblikovalci in proizvajalci, pa tudi številni drugi nadarjeni ljudje z vseh koncev sveta ponujali preveč »konceptnih«, »idejnih« in »študijskih« vozil, ki so bila preveč »resnična« ali pa »predivja«, da bi veljalo sanjati o njih.

Kaj pa Lamborghini Miura, Ferrari Mythos ali Italdesign Nazca? To so bili avtomobili, ki bi jih navdušeni magnati, sultani in jet-set pozerji kupili kar tam, na razstaviščnih odrih, kjer so jih zagledali.

In nikakršnega dvoma ni, da je Pickster nekaj podobnega; po stilu in značaju.

Gledano od spredaj je kot mišični coupe, s hladilno masko kot pri kakšnem Pon-tiacu (ki verjetno res hoče biti podoben Beemve-jem). Bertonejev »b« je zapisan v sredino te maske in obarvan tako, kot večina vozila. Dvobarvnost celotnega nosu pa poudarja mišič-nost Picksterja in prostranost njegovih blatnikov.

Pogled od strani preseneča s kratkim karoserijskim previsom čez prednji kolesi, kar spada k Beemvejevemu mehanskemu designu; obenem pa se kratek motorni pokrov vzpne v oblikovno čisto dvose-dežno kabino. Njena zadnja strešna opornika ponikneta v obrobi nakladalnega prostora. Kaj podobnega je videti na primer pri klavirju; ali pa, če hočete, pri modernih in hitrih motornih čolnih.

Pa, saj - tako kot mnogi čolni - tudi Picskter ponuja dodatna sedeža pod milim nebom, v zadku vozila. Bertone predlaga, da sedita tam mladi in atraktivni dekleti ter razkazujeta, kje vse je moč v tem avtu sedeti. Zaradi teh sedežev je nakladalna površina seveda manjša, nekaj zavetja pa daje kabina pred njima.

Zadnja stena vozila je pogrezljiva v zadnji odbijač, da je nakladanje prikladnejše. Prvotna zamisel je bila, da bi mogli s Picksterjem prevažati dvokolesni BMW C1, a sta si bili dolžini obeh vozil preveč navzkriž. Bertone Pickster namreč ni kaj dosti daljši od BMW 5 touringa.

Medosno razdaljo BMW 5 (2,830 m) so raztegnili na 3,056 m, celotno dolžino Picksterja pa na 4,833 m. To res ni veliko, še posebej ne v primerjavi s prostranostmi arabskih puščav in ameriških cest, kjer naj bi ta Bertonejev izdelek najpogosteje vozil.

revija Avto, Julij - Avgust 1998