Miza za pet

Dogaja se oboje hkrati: kupci vse pogosteje segajo rahlo pod zlato avtomobilsko sredino, avtomobilski nižji srednji razred pa vztrajno odrašča. Ponudba in povpraševanje se tako srečujeta na črti, ki smo jo pri AVTU spremenili v štartno, nanjo pa postavili pet zanimivih tekmecev. To so: od letošnjega januarja novi Opel Astra (staremu imenu so nadeli nov avtomobil); samo pol leta starejši Volkswagen Golf (četrte generacije); Citroen Xsa-ra, s katerim so julija 1997 postavili v muzej dotedanji ZX; Renault Megane, ki je septembra 1995 zamenjal Renault 19; ter Fiat Brava, ki je prišel na svet le mesec pred Meganom, in izpodrinil Tipo. Vsem so skupna peta vrata s prilagodljivo velikimi prtljažniki, podobne medosne razdalje in zunanje mere (z dolžinami od 4,03 do 4,17 metra), 1,4-litrski motorji s prednjimi pogoni ter cene (med približno 2 in 2,5 milijona tolarjev).

Volkswagen Golf brani svojo priljubljenost med ljudstvom. Opel Astra hoče biti dobro vidna zvezdica na tem delu avtomobilskega neba. Citroen Xsara izraža sprotno svežino svoje avtomobilske hiše. Renault Megane prepričljivo predstavlja svoj delež skrbno premišljene družine s tem imenom. In Fiat Brava dokazuje italijanski smisel za obliko, s precej šarma vred. Vendar: kdor bi hotel izbirati po lepotnih načelih, ta bi našel dosti takšnih, ki bi ugovarjali, ne glede na to, kako bi izbral. Okusov je preveč za samo pet avtomobilov. Dosti določljivejše pa so lastnosti, ki jih je moč izmeriti ali kako drugače določiti.

Na primer kakovost karose-rijske izdelave! Oči poročajo: najnatančneje je izdelana Astra. Njeni karoserijski spoji in vložki, reže vrat in pokrovov, obdelava notranjosti, vključno prtljažnik, ter filigranstvo pri vstavljenih šipah mejijo na popolnost. Malenkostno, predvsem v notranjostih, zaostajata Golf in Megane, nekaj več očitkov si prisluži Xsara, Brava pa tokrat ne vzdrži natančnostnega tempa; čeprav je marsikatera njena podrobnost med za oči okusnejšimi v tem razredu.

Najdaljšo potniško notranjost ima Xsara, kar je čisto razumljivo, saj je tudi na zunaj najdaljša, najmanj centimetrov med armaturno ploščo in zadnjim naslonjalom pa smo izmerili v Golfu, ki je z zunanjo dolžino na drugem mestu (od zgoraj navzdol). Golf si z Astro deli tudi prvenstvo najmanjše notranje širine, najširša od vseh petih pa je Brava. Največji in tudi najširši osnovni prtljažni prostor ponuja Xsara, največjo povečavo prtljažnika (na račun zložljive zadnje klopi) pa Mega-ne. Najtežji od vseh petih je Golf, najlažja pa Brava. Dovoljena obtežba je največja pri Meganu, najmanjša pa pri Bravi.

Pri opremi sta v ospredju oba Nemca. Golf prednjači s serijsko vgrajenim ABS, Astra z električnim paketom in radijskim sprejemnikom, oba skupaj pa z nastavljivostjo volan-skega obroča. Megane razveseli s samodejnim preklopom bri-salnikov za eno delovno stopnjo, kadar vozilo miruje, Brava pa razjezi z ročnim nastavljanjem zunanjih ogledal. Pri tem je Xsara komajda boljša, saj ima elektrificirano samo desno zunanje ogledalo. Golf in Brava nimata daljinca za osrednjo ključavnico, Astra pa je tokrat edina z izrezom za smuči v zadnjem naslonjalu. Klimatske naprave so pri vseh petih avtih na spiskih dodatne opreme: največ boste zanjo odšteli pri Meganu, najmanj pa pri Golfu. Ko gre za strešno okno, je najdražji spet Megane, najcenejša pa Astra.

Serijska v teh dveh avtih, pa tudi v Xsari, sta vsakič oba varnostna meha, pri čemer so bočni mehovi na voljo po bolj ali manj zmernih doplačilih. Tudi Megane ima varnostna meha pred prednjima sedežema, nima pa možnosti dodatnega naročila bočnih mehov. Pri Bravi pa je potrebno doplačati tudi za varnostni meh pred sopotnikovim sedežem.

Motorji so pri vseh tekmecih 1,4-1 i trski in v nosu prečno nameščeni štirivaljniki. Pri Xsari, Meganu in Golfu so v lahkih glavah po ena odmična gred (z zobatim jermenom) za po dva ventila nad vsakim valjem, Brava ima prav tako le eno in enako gnano odmično gred, vendar za tri ventile po valju, Astra pa ima dve odmični gredi z verižnim pogonom in po štiri ventile za vsak valj. Najuglajenejši se zdi Bravin motor, z največ veselja do visokih vrtljajev (upoštevaje tudi prijeten, športno rezek zvok) pokaže motor Astre, najboljše pospeške smo izmerili z Bravo, največjo hitrost pa z Astro. Razlike v zmogljivostih so sicer majhne, pa vendar: najpoča-snejša je Brava, najmanj živahna Astra; toda Astra se oddolži z najugodnejšo prožnostjo, pri čemer je zadnji v tej disciplini Megane. Astra premore tudi najboljši menjalnik, s kratko in natančno prestavno ročico vred. Xsara in Brava si pri tem delita zadnji mesti. Kaj pa (povprečna) poraba goriva, vključno z našim normnim krogom, ki je bil za vse primerjane avtomobile enak? Najmanj žejna sta motorja Brave in Megana, največ goriva je porabila Xsara, Astra pa je bila malenkostno varčnejša od Golfa.

Podvozja so - ko gre za prednje obese - zelo podobno zasnovana: petkrat z vzmetnimi nogami in prečnimi vodili, pri Xsari in Bravi tudi s pomožnima okviroma. Brava ima pomožni okvir tudi zadaj, skupaj s posamičnimi obesami in vijačnimi vzmetmi. Posamične zadnje obese ima tudi Xsara, pri kateri je zadek vzvojno vzmeten, drugi trije pa imajo zadaj natančno vodene poltoge preme, Astra in Golf z vijačnimi, Megane pa z vzvojnimi vzmetmi. Tudi prednji in zadnji stabilizatorji pripadajo vsem tekmecem. Zavore so vselej spredaj kolutne, zadaj pa bobnaste, razen pri Golfu, ki ima tudi za zadnji kolesi kolutne zavore. Prednji koluti so le pri Golfu in Astri notranje hlajeni. Ročne zavore prijemljejo -brez izjem - na zadnja kolesa. Vzmetenje in blaženje sta pri Astri nemško stroga, pri Golfu evropsko vljudna, pri Bravi kompromisna, pri Xsari in Me-ganu pa francosko uglajena.

Povprečne hitrosti ob simulaciji ogibanja testne peterice se vseeno sučejo znotraj polovice enega kilometra na uro, tudi razlike v karoserijskih nagibanjih so komajda omembe vredne in razlike pri voznih lastnostih gredo predvsem na račun fines, s katerimi avtomobili postrežejo zgolj ob vozniku v avtu, ali ob polnih sedežih, v mestni gneči in ob bočnem vetru. Pri trakciji in zdrsnosti pri vseh petih prednjih pogonih ni bistvenih razlik.

Mehkost podvozja pa ni vselej in vnaprej odlika, zato - pri udobju in na osnovi sprotnega počutja prednjačita Golf in Astra. Zadnji sedeži so najugodnejši v Meganu, ki je najglasnejši, ko gre za trusč v notranjosti, prezračevanje (gretja julija ni bilo mogoče ocenjevati) pa je petkrat enako.

Zavore so najučinkovitejše pri Golfu in Astri, ocenjevanje pa zajema tudi uslužnost servo-ojačevalnika, odzivanje zavornega pedala voznikovi nogi in seveda (serijsko) vgrajeni ABS (Golf). Vidljivost, upoštevaje tudi karoserijsko preglednost je malenkostno slabša le pri Bravi, z varnostno opremo v celem pa prednjačita spet Nemca.

Po ceni najugodnejša je Xsara, dobra vnovična prodaja se obeta Golfu in Astri, ki prednjačita tudi pri vzdrževalno-jamstvenem poglavju, pri gorivu (tudi stroškovno) zmagujeta Brava in Megane, v celotnem stroškovnem povporečju pa Astra, Megane in Golf.

Črta! Točkovne razlike v končnem seštevku povprečnih ocen so tako zelo pičle, da bi jih kakšen nenatančnež - hote ali nehote - prezrl. Opel Astra Club 1,4 16V prednjači z motornimi zmogljivostmi in s fino obdelavo, Volkswagen Golf 1,4 z udobjem in z varnostjo, Renault Megane RN l,4e s karoserijskimi lastnostmi in z varčnostjo, Citroen Xsara X l,4i s prostornostjo in z najnižjo osnovno ceno, Fiat Brava S1,4 12V pa z eleganco in z motorno uglajenostjo.

Saj vsi vemo: miza za pet je običajno okrogla, stoli okrog nje pa so bolj ali manj enkovredni. Kje bo kdo sedel, je odvisno od okusa tistih, ki sedajo. In tudi pri avtomobilih je tako: najboljši je tisti, ki je lastniku »napisan na kožo«. Kože so različne, avtomobili pa tudi.

revija Avto, Julij - Avgust 1998