Kvadratura salona

Slovenski avtomobilski salon 1999: bo ali ne bo?

Poletne razprtije med Gospodarskim razstaviščem in Ljubljanskim sejmom so bile pravzaprav drugo dejanje v letošnjih salonskih dogodivščinah. Aprila namreč slovenskega avtomobilskega salona kljub vsemu ni bilo. Če ob tem omenim še to, da tudi niso obrodila prizadevanja obeh organizatorjev, Ljubljanskega sejma in Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev Slovenije, da bi slovenski salon mednarodno združenje izdelovalcev avtomobilov (OICA) sprejelo v koledar mednarodnih razstav, potem je menda vsem jasno, da s slovenskim avtomobilskim salonom le ni vse tako rožnato.

Perspektive so zgleda le malce bolj obetavne. Ne bi sicer govorili o tem, komu so razstavni prostori na Gospodarskem razstavišču v čast. Mesto kot je Ljubljana si pravzaprav ne bi smelo privoščiti tako revnih sejemskih prostorov, kot so ti na GR! A je sklenitev spremenjene pogodbe med obema akterjema ljubljanskega sejmarjenja, podjetjema Gospodarsko razstavišče in Ljubljanski sejem, vsaj obet, da bo rešen spor okoli tega, kdo lahko v Ljubljani prireja sejme.

"Pravzaprav smo bili letos na dobri poti, da se o vsem glede prihodnjega avtomobilskega salona dogovorimo pravočasno," pravi predsednica Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev Slovenije Barbara Kovač. "Poletne zdrahe so naše pogovore z Ljubljanskim sejmom sicer prekinile. Kasneje se je naša komisija za salon znova sestala s predstavniki LS in dogovorili smo se praktično za vse pogoje okoli salona aprila 1999. Dogovor za podpis pogodbe je pripravljen, zdaj z naše strani čakamo še na skupščino našega združenja, ki bo v začetku oktobra. Pričakujem, da bodo naši člani potrdili dogovore in bo pripravljalno delo teklo naprej."

Tudi predsednica uprave Ljubljanskega sejma Ljuba Kofler je prepričana, da ni v zvezi s pripravami na prihodnji salon nič več sporno. "Pristali smo na povišano najemnino, ki jo je zahtevalo Gospodarski razstavišče in tako smo rešili tudi zaplete v zvezi s prirejanjem naših stalnih sejmov in razstav. Naša pogodba je dolgoročna. Gospodarsko razstavišče je tudi obljubilo, da bodo polagoma leto za letom iz letne najemnine 3,2 milijona mark velik del namenili za obnovo celotne infrasrurkrure sejemskih prostorov. S predstavniki Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev Slovenije smo se že večkrat sestali, konec junija smo skupaj pripravili osnove za nadaljnje sodelovanje. Takoj, ko bodo na združenju dogovor potrdili, bomo lahko podpisali pogodbe in pripravili razpis za salon prihodnje leto," pravi Ljuba Kofler.

Še vedno pa ostaja nerešena težava z vpisom v koledar mednarodnih avtomobilskih razstav pri OICA. O tem Barbara Kovač: "Zapleti v zvezi z mednarodnim koledarjem nastajajo zaradi tega, ker je OICA pač združenje proizvajalcev avtomobilov. Naše združenje je pa član evropskega združenja avtomobilskih uvoznikov in zastopnikov. Pri nas je edino Renault oziroma Revoz proizvajalec in nima svojega združenja. Nismo pa niti dosegli soglasja, da bi se vključili v skupno združenje. Težava je v slovenskih zakonskih predpisih, ki zahtevajo, da članice nekega interesnega gospodarskega združenja jamčijo z vsem svojim premoženjem. Mislim pa, da tudi tukaj dosegamo napredek. Z vodilnimi v Renaultu Slovenija smo se že sestali in pričakujem, da bomo našli skupni jezik. Tako bomo lahko tudi pri OICA dobili podporo za naš skupni cilj, uvrstitev slovenskega avtomobilskega salona v koledar mednarodnih avtomobilskih razstav!'"

Slovenski prireditelji so bili po sprejetju koledarja mednarodnih salonov OICA za prihodnje leto kar precej razočarani, vanj je bil namreč uvrščen zagrebški, slovenski pa ne. Pri tem moramo upoštevati, da je prizadevanje za uvrstitev v mednarodni koledar avtomobilskih razstav za slovenske avtomobilske razstavljalce utemeljeno z dveh stališč. Prvi je vsekakor ugled prireditve. Uvrstitev v spisek mednarodnih salonov, skorajda ob bok Ženevi, Frankfurtu ali Parizu, navsezadnje le nekaj pomeni! Drugi je "zravilen" tudi za budžet posameznih razstavljalcev. Običajno je namreč, da avtomobilski proizvajalci svojim zastopnikom in uvoznikom za mednarodne prireditve odobrijo dodaten denarni prispevek. K temu moramo prišteti še to, da je vsekakor marsikomu za mednarodno razstavo laže pridobiti kakšen privlačen prototip ali novi avtomobil, kot pa če ima prireditev bolj lokalen pomen, kot je primer s slovenskim salonom zdaj.

Za stališče glede salona sem povprašal tudi pri Renaultu Slovenija. "Že v našem aprilskem sporočilu Združenju avtomobilskih uvoznikov in proizvajalcev in v izjavi za javnost smo povedali, da želimo v prvi vrsti stvari delati dolgoročno. Že leta 1993 smo se dogovorili na dvoletni ciklus salonov in tako smo ga tudi planirali," pravi o tem Tom Pleterski, direktor za komunikacije pri Renaultu Slovenija.

Če bo prihodnje leto vse, kot je treba, bomo seveda sodelovali. Zdi se mi le, da je okoli salona nastalo kar precej težav, ki zahtevajo razrešitev. Za nas je osnovna težava naš prostor na salonu. Naše izhodišče je, da si kot edini proizvajalec avtomobilov zaslužimo prostor v osrednji dvorani, torej v dvorani A. Navsezadnje so takšne uzance na vseh velikih mednarodnih avtomobilskih salonih. Glede mednarodnega statusa slovenskega salona pa tole: Če je res, da je Zagreb dobil status mednarodne avtomobilske razstave, menim, da je to lahko le zaradi tega, ker njihovi razstavni prostori ustrezajo takšni ravni prireditev, medtem ko tega za ljubljansko sejmišče ne bi mogel trditi. Ljubljanski so zagotovo pod vsako kritiko, doslej pa jih tudi vzdrževali niso, to pa res ne more biti nikomur v ponos, kaj šele da bi se v takšnih okvirih lahko dogajali celo mednarodni saloni."

Tom Pleterski glede vključevanja Revoza oziroma Renaulta Slovenija v Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev dodaja: "Včlanili se nismo iz znanih razlogov, zaradi tega, ker menimo, da ne more biti v aktu včlanitve zahtevka po jamstvu z vsem našim premoženjem. To je absurdna zahteva. Če pa to zahtevo odmislimo, je naša osnovna zahteva pravzaprav le v enakopravnem odnosu med proizvajalci in zastopniki oziroma uvozniki. Povsod po svetu je ta takšen, da imajo v takšnih združenjih po en glas proizvajalci, en pa zastopniki, kar pomeni, da delujemo in o zadevah odločamo torej soglasno."

O tem predsednica Združenja avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev Barbara Kovač: "Odkar sem postala predsednica združenja, se trudim za stike z Revozom in za to, da jih pritegnemo v delo našega združenja, neodvisno od tega, če so formalno član ali ne. Tako imamo skupne stike, ko gre za obravnavo tem kot so davek na dodano vrednost, trošarine in druge zakonske spremembe. Upam, da se bo Renault Slovenija dejavno vključil v naše delo, saj gre pri tem večinoma za skupne interese vseh zastopnikov in prodajalcev avtomobilov. Ni mi pa všeč tista zamisel, o kateri smo tudi že slišali, da naj bi bilo odločanje v našem združenju organizirano na temelju tržnih deležev posameznih članov. Naše združenje je demokratično organizirano in ima vsak član svoj glas. Sem rudi povsem prepričana, da takšnih sprememb naši člani ne bi sprejeli, saj o spremembah statuta odločamo soglasno. Problem s članstvom Renaulta Slovenija pa bomo vsekakor morali rešiti in upam, da nas bo vse pri tem vodil en sam cilj - skupni interes!"

Po fiasku letošnjega aprila, razpisu in nato odpovedi avtomobilskega salona, ter zaostritvi med dvema partnerjema v sejmarskem delu se zadeve okoli naslednjega slovenskega avtomobilskega salona torej vendarle bistrijo. Toni Laznik, projektni vodja avtomobilskega salona pri podjetju Ljubljanski sejem, je vsekakor zelo optimističen: "S prirejanjem te prireditve imam že kar veliko izkušenj. A moram priznati, da še nikoli ni bilo že tako zgodaj o avtomobilskem salonu toliko jasnih in dogovorjenih stvari. Zato sem optimist in menim, da bomo konec oktobra ali v začetku novembra že lahko razposlali razpis za avtomobilski salon, ki bo prihodnje leto tako kot smo ga planirali, od 16. do 25. aprila."

revija Avto, Oktober 1998