Super tip

Predstavitev novega S-type (izgovori: es-taip) na salonu v Birminghamu konec minulega oktobra je bila za podjetje Jaguar skorajda ključnega pomena v njihovih smelih načrtih nadaljnjega razvoja in širitve prodajnega programa. S-type je avtomobil, s katerim bo Jaguar skušal pridobiti naklonjenost kupcev, ki so se doslej odločali za srednji razred prestižnih avtomobilov (na primer Beemvejevo petico). Jaguarjevi inženirji so nekatere osnove vzeli iz skupnega Fordovega projekta novega avtomobila (druga znamka, ki je bila udeležena v razvoju, je Lincoln). Toda kljub skupnim izhodiščem je v britanskem Coventryju nastal povsem samostojen avtomobil, za katerega lahko glede videza brez kakršnih koli težav ugotovimo - to je Jaguar!

Gre za športno zasnovano limuzino, pri kateri so se oblikovalci zgledovali predvsem po avtomobilih iste znamke izpred nekaj desetletij - oblikovno jim je bil vzor Mk II s konca petdesetih let, za ime pa so se ozrli k njegovemu nasledniku iz začetka šestdesetih let. Tako s sprednje kot tudi z zadnje strani pravzaprav vsak vsaj malo obveščen opazovalec avtomobilov novega Jaguarja S-type ne more zgrešiti. Podobno je tudi v notranjosti. Armaturna plošča s pravim furnirjem iz kalifornijske orehovine je kombinirana z drugimi žlahtnimi snovmi. Osnova je močan lok, pod katerim najdemo merilnike, in kot zrcalno nasprotje lok, ki predstavlja sredinsko konzolo s praktično vsemi upravljalskimi gumbi. Gre sicer že za kar klasično izbiro oblikovanja notranjosti, torej nič novega ali presenetljivega. Vendar pa notranjost vseeno izžareva dovolj svežine in privlačnosti, pa tudi nekaj, kar bi lahko rekel, da je prežeto z Jaguarjevo oblikovno tradicijo, tako da jo lahko označim kot uspelo.

Večji motor s štirilitrsko prostornino in osmimi valji, postavljenimi dvovrstno v obliki črke V, je znanec iz večjega Jaguarjevega modela XJ. V S-type bo deloval nekoliko spremenjen oziroma s temu modelu prilagojeno elektronsko podporo. Manjši motor je nastal s sposojenim blokom motorja s Fordovih polic. Tu se začenjajo stične točke s Fordom. A pri Jaguarju trdijo, da gre le za skupne osnove, izvedba pa je njihova. Vsekakor so potrebovali primerno močan trilitrski motor in ga tudi razvili.

Podobno so Jaguarjevi konstruktorji s centralo koncema Ford sodelovali tudi pri podvozju. Iz skupne osnove z Lincolnom so tudi tu sami nadaljevali delo in tako ima S-type sodobno podvozje, ki se v celoti sklada z obema zmogljivima motorjema. Prednja prema z dvojnimi prečnimi vodili je nekaj novega. Za primerno udobje namreč skrbita dva pomožna okvira. Prednji, iz jekla, skrbi za sprednje pritrditve spodnjih prečnih vodil, stabilizatorja in hladilnega modula. Drugi, iz aluminijaste litine, je nameščen neposredno za prvim in služi kot pritrditev zadnje pritrditve spodnjih prečnih vodil, volanskega mehanizma in motornega vležajenja. Tudi zadnja prema je novost, primerna Jaguarjevemu izročilu. Posamične obese so izvedene z dvema različno dolgima aluminijasta prečnima vodiloma. Vodila so tudi zadaj pritrjena na pomožni okvir. Dodatni, dokaj zapleteni konstrukcijski ukrepi (na primer poševno postavljena prečna vodila in vijačne vzmeti s koaksialnimi blažilniki, pritrjene med spodnji prečni vodili) pa poskrbijo za skorajda povsem odpravljeno kimanje karoserije ob speljevanju ali zaviranju. Za elektronsko podporo ob tem skrbi še Jaguarjev »CATS«, prilagodljiv sistem blaženja, kjer so uporabili kar izkušnje, pridobljene s svojima dvema dosedanjima modeloma. CATS deluje povsem avtomatsko, brez voznikovega sodelovanja.

Jaguarjeve konstruktorje je pri modelu S-type vodila predvsem zamisel Čim učinkovitejšega udobja. Voznika v avtomobilu tako čakajo nadaljnji številni elektronski podporni sistemi. Povsem razumljivo je, da ima S-type protiblokirni zavorni sistem. S štirikanalnim ABS pa je povezan tudi sistem proti zdrsavanju pogonskih koles. Sistem najprej zavre eno ali obe zadnji kolesi, ki zdrsujeta; če to ni dovolj, potem (elektronski) pedal za plin tudi samodejno odvzame plin. Jaguar pa je v S-type vgradil tudi elektronski stabilizacijski program, ki ima oznako DSC (Dynamic Stability Control). Elektronsko je podprt tudi servoojačevalnik volanskega mehanizma. Jedro naprave je volanski drog s prilagodljivim zobnikom in različnimi zobmi, kar elektroniki omogoča podpiranje obračanja volanskega droga glede na razmere - ob parkiranju in počasni vožnji je sukanje volana lahkotno, ob večji hitrosti pa bolj neposredno. Sicer pa sta že skoraj celotni elektrika in elektronika v tem novem Jaguarju povezani v precej zapleten sistem, ki ga omogoča tehnika multipleksnih povezav - znana tudi kot CAN (Controlled Area Network). To je sistem, ki nadzira oziroma podpira vse elektronske sisteme v avtomobilu. Tako vsi signali v sistemih potujejo le po dvopolnih žičnih zvezah, ker pa so kodirani, jih uporabi le tisti elektronski sistem, kateremu so namenjeni. To zagotavlja izredno hitro prenašanje podatkov - do 700 navodil na sekundo. Razen lažje in krajše montaže ter pocenitve stroškov je učinek te novosti še pomembnejši: kakovost in zanesljivost delovanja.

Čeprav so lahko Jaguarjevi konstruktorji posegli tudi po nakopičenem znanju iz celotnega Fordovega koncema, pa ponekod le niso dosegli stopnje svojih tekmecev. Ob izvrstni vzvojni trdnosti in programirani zmečkljivosti karoserije ter običajnih sistemih pasivne varnosti (čelna in bočna varnostna mehova) pa bodo najvnetejši pogrešali zaščito za glavo, ki jo kot varnostne zavese ali kakšne podobne naprave ponujajo nemški izdelovalci prestižnih avtomobilov.

V tej kratki predstavitvi je težko našteti vse novosti in značilnosti Jaguarjevega »najmanjšega«. Z S-typom se ameriški Britanci podajajo na novo pot, takorekoč na odkrivanje Amerike. Jaguar S-type je sicer v vsej svoji naravi evropski, oziroma bolje rečeno britanski avtomobil. A Jaguar z njim ne skriva osnovnega cilja: uspeh v Ameriki bo za to britansko znamko zelo pomemben. Tam bo laže najti primerne kupce, ki jim veliko pomeni tudi Fordov oval, ki ga britanska mačka nevidno drži v krempljih. Ali bo vse to dovolj tudi za dodaten prodor v Evropo?

Jaguar je pač mačka. In mačka vedno pristane na tacah.

revija Avto, Januar 1999